Sem Neža Cerkovnik (Lajevec), avtorica, ilustratorka, grafična oblikovalka, fotografinja in videografinja z veliko ljubeznijo do pripovedovanja iskrenih in čustvenih zgodb.

23 let nazaj je nekje vzkliko drevo in raslo z menoj.

Drevo je raslo, širilo svoje korenine, poganjalo nove veje. Z njim so rasle roke. Te roke so se igrale v peskovniku, na obali z vodenkami risale po kamnih, s kredo ustvarjale po tabli. Odkrivale so male živali na vrtu, plezale po drevesih in se sprehajale po vratu violončela.

Objemale so ljudi, ki jih danes ni več tu. 

Drevo se je zibalo v vetru, v njegove krošnje se je ujelo sonce. Na glavi se mi je posvetilo nekaj sivih las – meni se zdijo čarobni! Dnevi se zdijo drugačni, krajši. Hitreje gredo. Ampak so vedno lepši. Vesela sem, da sem lahko na tem Planetu. Da lahko tu rastem in poganjam. Da lahko odkrivam, ljubim in čutim. Da lahko jokam, se smejem, jezim, pojem, skačem, da lahko diham!

Ko drevo obrodi sadove, praznujem z njim. Danes, ko v svet pošiljam svojo prvo knjigo, pa to drevo praznuje z mano. Zares sem vesela, da bo ta slikanica postala del vaših večernih rutin in pogovorov.